jz v glavnem ne pišem na roko, ker imam obupen rokopis (beri: srakopis) in večkrat težko kaj preberem za sabo. sezname za trgovino, ideje za službo ali za kaj napisat si zapisujem v mobilca in tako je beležka nekaj časa ležala na moji pisalni mizi v službi, potem doma, potem na nočni omarici…
potem sem po naključju dobil en še kar fini kuli za zraven in, navsezadnje, zakaj pa ne, sem si rekel, lahko bi, tako kot je Hervé Guibert zapisoval svoje dnevne vtise v zvezek (ki jih pravkar prebiram in ponavadi s težkim srcem zaspim, ker so žalostni in lepi, kakor ljubezen), v bežeko pisal kakšne svoje kratke impresije (bolj za na blog, recimo, ker nisem glih nek umetnik)…
in še preden sem čisto zares misel domislil do konca, se mi je na prvi list zapisalo,
fou de t. ...
hervé...
ou qui?
(fou de vincent je Guibertov roman in t. njegova najgloblja (čezsmrtna) ljubezen.
in tako ima beležnica - zdaj moja - svoj namen.
