podoba

moji zenici sta nocoj

modri kakor cvetovi spominčic.

v eni odsevam jaz,

v drugi ti.

v zrcalu mojih oči

ena sama podoba

če bi ti danes govoril...

če bi ti danes govoril, bi ti govoril brez velikih in brez veliko besed. ne šepetaje, a vendar potihoma, da bi me slišal samo ti.
govoril bi ti o morju, kamor sem neke noči vrgel steklenico s sporočilom zate; zato zdaj v nočeh brez sna šumi mene.
govoril bi ti o zvezdi, ki je le ena, a ne samotna, ki tudi na najtemnejšem nebu sije za tvojo dušo, da jo najdeš, da si lahko vedno spočiješ na njej.
govoril bi ti o prijateljstvu, ki je stisk, objem in dlan na vročičnem čelu.
govoril bi ti o ljubezni, kjer so vse črke pretkane z večnostjo, kajti ljubezen ne pozna konca (vsaj tista resnična ne).
spregovoril bi o tišini, ki ne molči, a njene besede prevajam v solze in jih pustim, da padajo v reko pozabe.
čisto na koncu bi ti daroval svojo željo. tisto, kar si zate najbolj želim.

hvala za pisma

bil je dan, ki ga ne bi hotel ponoviti (kakšnega pred njim tudi ne). strah me je bilo iti spat, sanjati… a namesto more so v sanje prišla tvoja pisma. napisana s tvojo lično pisavo, v obliki dnevnika, zame.

lepo jih je bilo brati, čeprav so bila, kot ponavadi, malce otožna. kot da si sam in me iščeš, ko stiskaš zobe v nasmeh, ob vinu za dva v kozarcu za enega.

pisal si meni o tem, kot da bi hotel, da te pobožam po glavi in ti položim roko na čelo in stisnem v objem, in ti povem, da napake niso nepopravljive. da je ponos, ampak je tudi ljubezen.

v njih ni bilo niti besede o meni, razen tega, da so se vsa začenjala z, dragi aleks (zato vem, da so bila spisana zame). nisi me vprašal, kako sem, pa saj bi bilo butasto to spraševati v dnevniku. in, konec koncev, saj to vem sam. da te dni ni glih grejt.

lepo jih je bilo brati, se spomniti, da si nekoč nek podobno turoben dan zame spremenil v pesem. zato sem v njih med vrsticami bral tudi upanje. da za dežjem posije sonce (čeprav je seveda vedno vprašanje, ali za vse).

hvala za pisma, mili. hvala za sanje.
a.

ps in lahko ti odgovorim le (in ne samo v sanjah), rad te imam.

variacija na temo

dan poezije

želje se izsanjajo onkraj neba

vse je pesem

 kot jaz

kot v meni
ti

za valentinovo

vrtnica v nasmehu rose

vroč poljub vroča čokolada na ustnicah

eno

iz dveh golih teles

v srebrni mesečini noči

sem dal?

sem dobil?

sem (te) sanjal?

morda je samo 

želja

na konicah božajočih prstov
duše