sem, ker ne morem govoriti o vsem, kar nosim v sebi. in če bi lahko, ne bi bilo nikogar, ki bi me slišal. in če bi me, me ne bi razumel.
in hkrati nisem, ker drhtim v naročju moškega, ki me ima rad, na svoj nenavaden, drugačen način. ki je vse dlje od tistega, kar sem in kar dajem jaz.
kar lahko dajem.
ali mu dajem, ne vem.
čeprav mislim, da bi težko preživel moje slovo (ali pa si to samo domišljam?).
nocoj si želim nekih drugih besed.
nocoj sem potreben nekih drugih besed.
kot bi ne minila leta.
naj te sanjam, nocoj, vse do rezila zore novega dne.
