utrujen, da boli.
utrujen od dela, ker je plus deset ur na dan nekaj tednov zapored počasi preveč.
utrujen od zdravil, ki jih goltam med delom, ker si ne morem privoščiti postelje.
utrujen od oblakov, od dežja... in od neba, ki se skoraj neopazno vsak dan spreminja nad mano.
utrujen od svojih strahov.
utrujen od tujih tišin, utrujen od brbotanja mojih besed. kar naprej se porajajo. in povsod. in jz sem utrujen od premišljevanj.
utrujen od noči brez spanja. včasih utrujen od sanj.
utrujen od zvezd, ki govorijo, pišejo, ali molčijo. utrujen od sebe, ki z njimi pišem, govorim, ali molčim nazaj.
utrujen od nemoči.
utrujen, kdaj, celo od ljubezni... ker včasih tako neskončno boli.
utrujen od vsega bi rad zaspal,
če ne bi ti, moj dragi, sam ostal.**
ampak saj ne bi, zares.
** William Shakespeare, 66. sonet (meni ena najdražjih pesmi, ki sem jo, spominjam se, v dramskem v prvem letniku srednje šole govoril z odra samo za zanimivega fanta, ki me je vznemirjal na en čisto poseben način...)
6 komentarjev:
Dragi Aleks, veš da pri tej utrujenosti (predvsem tu mislim na +10 ur) se ti pa še posebno pridružujem. Zelo čakajoč na aprilsko-majske praznične dneve :-).
Tebi tudi želim, da se čimpreje naspiš in to resnično pošteno:-)
LPJan
Daj Aleks, pazi na sebe no!
Želim ti, da ne bi bil nikoli utrujen od ljubezni Aleks. Tudi tako lepo pišeš o tem...
Drž' se stari!!!
-@ Jan, tudi ti? Ni fajn, ne!
Jaz pa želim tebi čim lepše a-m praznične dni!
-@ anonimni, saj pazim na sebe. kinda.
-@ Veter, se držim in drži se tudi ti!
hvala vsem trem, da ste se ustavili in pustili prijazne sledi tu pri meni,
a.
Sori Aleks, nisem čisto anonimni, ker sem -
lp, bralec
ok, nič hudega, se zgodi!
tnx & lp,
a.
Objavite komentar