mislim, da so se vsi pesniki po malem zaljubljali vate.
sprehajam se po straneh njihovih knjig, ki pod mojimi prsti šumijo kot listje dreves, kakor da sem posadil park iz njihovih verzov.
tako poznana mi je otožna melanholija njihovih pesmi.
njihovi stihi obujajo moje trenutke s teboj.
kakor prsti dveh rok se v njih moja duša prepleta s tvojo.
v njih je vonj tvojih oči, tvojih ustnic, tvojih dlani, tvoje kože, vonj nemira tvojih iskanj in tvojih razgretih strasti (si pozabil, da vem, kako (se) ljubiš?).
po letnih časih iz tvoje intime dišijo.
skozi prizmo besed so v njih vse barve tvoje svetlobe, vanje so vtkani drobci tvojih bolesti, kakor bi vsaka od njih nosila tvoj osebni pečat.
ti ves si v njih. celo praznina ima tvojo obliko.
kajti vsak bralec (kot tudi vsak pesnik) je odisej, ki po ulicah minulih dni išče vrata do itake.
četudi pogosto najde le sebe v zrcalu odhajajočih stopinj sredi tišine in pogrešanje zaboli kakor samota na pragu smrti.
in vsi pesniki so po malem zaljubljeni vate.
kajti vse njihove pesmi (in tudi moje) so spočete v vročici duše... in s krvjo srca zapisane v spomin časa.
(za dan poezije)
6 komentarjev:
Aleks, zadnje čase tako hitro objavljaš poste (kar ni slabo ;-), da bom rajši pohitel s komentarjem. Zelo zanimiv pogled - ponavadi rečemo, da v pesmih "najdemo sebe". In (tudi kot ponavadi) odličen zapis :-)
Ali s(m)o tudi vsi bralci po malem zaljubljeni v pesnike?
;-)
LPJan
Aha, tako gre torej to s pesniki ;-)
Lepo si opisal svoja občutja ob branju poezije.
LPJan
- @ Professor, ja, sem sam opazil pri sebi skoraj nekakšno hiperprodukcijo, ko misli (in besede) kar vrejo; včasih, ponoči, ko sem čisto sam, me začrviči, če ni to nekak nezaveden strah, da ne bom mogel (iz)povedati vsega, kar bi rad, a si govorim, da je pač tak čas, da pač več razmišljam...
dobro pa je, da te več zapisov ne moti (upam, da se tudi ostali bralci strinjajo s tabo) in še bolj, da ti je zapisano všeč. hvala in bodi lepo!
a.
-@ Jan, tnx, fajn, da ti je všeč!
lp, a.
Aleks, meni je ta zapis čista poezija v prozi!
Tako prijetno je vedeti, da je kljub vsemu še nekdo, ki ...
čuti,
hrepeni,
živi ...
Vse dobro Aleks in še veliko takih čutenj!
m
dragi Matevž, prepričan sem (in verjamem), da je še veliko čutenja, hrepenenja in kar je še takega v veliko moških...
hvala,
a.
.
Objavite komentar