naj bo!

v decembru si vedno želim za vse ljudi veliko, veliko toplega in dišečega decembrskega razpoloženja… tistega pravega, ko v njem tu in tam tik za seboj zares začutiš prhutanje kril angelov, svetlih, belih... čeprav najbrž povsem nedosegljivih (kdove, če se svetli in beli angeli sploh lahko zmenijo za alekse, kot sem jz?) .

to (brez vprašanja) sem rekel s., ko sva bila udobno zleknjena na kavču pod zvezdami v mojem delovnem kabinetu (ko sem prišel sem, pobit do neba, sem na ta strop dal zvezde, ki svetijo kar precej ur, da imam nad seboj zvezdno nebo vedno, kadar ga potrebujem (pogosto).

ampak besede, namenjene eni sami duši, pišem s pravimi zvezdami na pravo nebo…

tis en tak čukec, je rekel s. no, saj.

in to vam želim, dragi moji bralci in bralke: galaktično čarobne pred- med- in po- praznične dni!